Opredelitev
Zobne obloge, ki jih najdemo nad in pod nivojem dlesni delimo na mehke in trde. Mehke predstavljajo odmrle celice ustnih epitelijskih tkiv, ostanki hrane, oborine makromolekul iz sline in predvsem biofilm z bakterijami – ustno floro. Trdne zobne obloge sestavljajo kalcijeve soli, ki se oborijo iz sline in zaužitih tekočin. Zobne obloge so glavni zunanji dejavnik za nastanek vnetja dlesni in parodontalne bolezni (bolezni pozobnice).
Obolevnost
Kronično vnetje dlesni in parodontalno bolezen lahko zasledimo pri več kot 85% prebivalstva nad 45 letom starosti. Znanstveno je dokazano, da nezdravljena parodontalna bolezen lahko povzroči druge sistemske bolezni:
- slabi moč imunskega sistema in preko tega veča izpostavljenost posameznika do drugih nalezljivih in avtoimunih bolezni,
- infarkt,
- možgansko kap,
- kronični vnetni artritis,
- sladkorno bolezen,
- povišan krvni pritisk,
- kronične ledvične okvare, lahko tudi akutno odpoved ledvic.
Namen tehnike odstranjevanja mehkih in trdnih zobnih oblog in postopek
Z rednim odstranjevanjem zobnih oblog (priporočljivo vsakih 6 mesecev) poskrbimo za:
- zdrav dlesnin epitelij in parodoncij (pozobnico),
- odstranitev parodontopatogenih bakterij, ki živijo pretežno v zobnih oblogah,
- preprečitev nadaljevanja parodontalne bolezni,
- dobro delujoč imunski sistem.
Odstranjevanje zobnih oblog mora vedno zajemati obloge nad in pod dlesninim robom. Kadar s tem postopkom odstranimo tudi celotno odmrlo površino notranjosti parodontalnega žepa, temu postopku pravimo luščenje in glajenje. To lahko izvedemo z ročnimi inštrumenti – kiretami, ali s primernimi ultrazvočnimi inštrumenti. Postopek izvajamo toliko časa, dokler ne dosežemo gladke in ravne površine zobne korenine (nad in pod nivojem dlesni), ne odstranimo vseh odmrlih delov notranjega dlesninega plašča in celotne vsebine parodontalnega žepa.