V sodobnem zobozdravstvu je prvi korak pri nadomestitvi manjkajočega zoba postavitev zobnega vsadka ali implantata. Zobni vsadek postavimo z nebolečo in nezahtevno operacijo, ki jo izvedemo v lokalni anesteziji. Majhen delček dlesni odstranimo, zvrtamo v kost nekaj milimetrov globoko luknjo in vanjo postavimo vsadek. Po preteku določenega časa za integracijo vsadka v kost nanj namestimo opornik s prevleko.
Najpogostejši primeri zdravljenja z zobnimi vsadki:
- Nadomestitev enega manjkajočega zoba
Vsadek postavimo v vrzeli z manjkajočim zobom in nanj namestimo ustrezno prevleko, zobno krono.
- Nadomestitev več manjkajočih zob
S to metodo zdravimo tako imenovano prekinjeno ali skrajšano zobno vrsto. V prekinjeni zobni vrsti manjka nekaj zob, naravni pa so še vedno prisotni pred in za vrzeljo. S postavitvijo ustreznega števila vsadkov se izognemo brušenju naravnih zob in izdelavi klasičnega mostička.
V skrajšani zobni vrsti manjkajo od določenega zoba nazaj vsi preostali zobje. Takšno stanje lahko s klasično protetiko rešimo izključno z izdelavo delne snemne proteze. Fiksnoprotetična rešitev je možna le s postavitvijo ustreznega števila vsadkov, na katere namestimo zobne krone ali mostiček. Skrajšano zobno vrsto običajno nadomeščamo do prvega kočnika, šestice.
- Nadomestitev vseh manjkajočih zob v čeljusti
Klasičen način zdravljenja popolne brezzobosti je nadomestitev manjkajočih tkiv s snemno totalno protezo. Za uporabnika boljša možnost je na vsadkih podprta totalna proteza. Pri tovrstnem zdravljenju v čeljust postavimo 2 ali 4 vsadke in nanje namestimo totalno protezo. Tak način ima pred klasično totalno protezo veliko prednosti. Proteza je po obsegu veliko manjša, rečemo, da je skeletirana. Zavzema samo predele manjkajočih zob ter nadomešča tisti manjkajoči del čeljustne kosti, ki podpira lice in mu daje mladosten videz. Tako sidrana proteza je tudi neprimerno stabilnejša in udobnejša od klasične totalne proteze.